Vpliv količine in kakovost spanja v zgodnji odrasli dobi na kognitivne funkcije v poznejših letihVpliv količine in kakovost spanja v zgodnji odrasli dobi na kognitivne funkcije v poznejših letih
Leng et al., Neurology 2024 January
Pripravila: Maja Kojović, specialistka nevrologije
Vse več dokazov podpira povezavo med dolžino in kakovostjo spanja in tveganjem za demenco. Vendar še ni povsem jasno, ali je pomanjkanje spanja dejavnik tveganja za demenco, ali le zgodnji znak demence. To dilemo lahko razrešijo longitudinalne študije, ki preučujejo kako kvaliteta spanja v zgodnjih odrasli dobi (ali že prej) vpliva na kognicijo leta in leta pozneje.
V študiji "Association between sleep quantity and quality in early adulthood with cognitive function in midlife" so objektivno merili dolžino in kakovost spanja pri osebah starih 30 - 40 let in ocenili njihov kognitivni status 11 let pozneje.
Raziskovalci so od leta 2003 do leta 2005 pri udeležencih ocenjevali trajanje in kakovost spanja objektivno z zapestno aktigrafijo, in subjektivno z lestvico Pittsburgh Sleep Quality Index (PSQI). Udeleženci so nosili zapestni aktinometer dvakrat po 3 zaporedne dni v razmaku približno enega leta ( skupaj 6 noči) . V letih 2015-2016 so pri istih udeležencih ocenili kognitivni status z uporabo različnih testov : testa kodiranja ali zamenjave števil s simboli (ocenjuje hitrost kognitivnega procesiranja, izvršilne funkcije in delovni spomin), Stroopovega testa ( ocenjuje izvršilne funkcije) , Reyevega slušnega testa verbalnega učenja (ocenjuje odloženi verbalni spomin) , Montrealske kognitivne lestvice (ocenjuje splošno kognitivno funkcijo) ter testa črkovne in jezikovne fluentnosti. Z multivariatno logistično regresijo so preverili povezavo med parametri spanja in slabo kognitivno zmogljivostjo, ki je bila opredeljena kot rezultat, ki je >1 SD pod povprečnim rezultatom.
526 udeležencev (58 % žensk) je bilo na začetku študije povprečno starih 40 let. Povprečno trajanje spanja je bilo 6,1 ure, povprečni indeks fragmentacije spanja ( odstotek časa, ko se preiskovanec “ v spanju” premika/ odstotkom negibnih obdobij - višji indeks kaže na bolj moreno spanje) je bil 19,2 %. 45,6 % udeležencev je poročalo o slabem spanju, opredeljeno s PSQI > 5. Po prilagoditvi za demografske dejavnike, izobrazbo, kajenje, indeks telesne mase, depresijo, telesno dejavnost, hipertenzijo in sladkorno bolezen, so imeli udeleženci v najvišjem tercilu v primerjavi z udeleženci v najnižjem tercilu indeksa fragmentacije spanja več kot dvakrat večjo verjetnost za slabo kognitivno zmogljivost (>1 SD pod povprečjem) na testu kodiranja ali zamenjave števil s simboli (OR = 2,97), testu črkovne in jezikovne fluentnosti (OR = 2,42) in testu MoCA (OR = 2,29). Objektivno trajanje spanja ali subjektivna kakovost spanja pa nista bila povezana s kognicijo v srednjih letih.
KOMENTAR
Študija je pokazala da je slaba kvaliteta spanja že v zgodnjih štiridesetih letih povezana s slabšo kognicijo v poznejših letih. Zanimivo je, da so raziskovalci ugotovili trdno povezavo med fragmentacijo spanja in izvršilnimi funkcijami in verbalno fluentnostjo , ne pa tudi z verbalnim spominom. To dopolnjuje izsledke prejšnjih študij na starejših preiskovancih, ki so ravno tako ugotavljale močno povezavo med izvršilnimi funkcijami in motnjami spanja, kar kaže da kvaliteta spanja posebej vpliva na funkcije prefrontalne skorje. Bodoče intervencijske študije bojo pokazale ali lahko z izboljšanjem kvalitete spanja preprečimo Alzheimerjevo in druge demence .
https://www.neurology.org/doi/10.1212/WNL.0000000000208056