Brugemann et. al, eClinical Medicine ( The Lancet Discovery Science); March 2024;

Pripravila: Vesna Van Midden, specializantka nevrologije

Enkratna transplantacija fekalne mikrobiote je privedla do blagega a trajnega izboljšanja motoričnih simptomov pri bolnikih z zgodnjo Parkinsonovo boleznijo.

Braakova hipoteza Parkinsonove bolezni (PB) trdi, da se agregacija alfa-sinukleina pri Parkinsonovi bolezni lahko prične v črevesju od koder se patologija širi v centralni živčni sistem. Raziskave kažejo, da lahko abnormalnosti v črevesni mikrobioti pospešijo napredovanje PB, zato bi lahko teoretično preko spreminjanja črevesne mikrobiote vplivali na potek PB.

Od 1. 12. 2020 do 12. 12. 2022 je na univerzitetni bolnišnici Ghent potekala klinična raziskava pod imenom GUT-PARFECT, ki je bila namenjena oceni učinka in varnosti enkratne presaditve fekalne mikrobiote (FMT) v zgodnji fazi PB. Ta študija je prva randomizirana, dvojno slepa, s placebom kontrolirana študija, ki je raziskovala varnost in učinkovitost FMT pri PB.

Raziskavo so opravili na 46 bolnikih starih med 50 in 65 let (HY 2), od tega je 22 bolnikov prejelo transplantacijo mikrobiote zdravih darovalcev in 24 transplantacijo svoje lastne mikrobiote. Oceno z več kliničnimi lestvicami so opravili na začetku in nato 3, 6 in 12 mesecev po FMT, pri čemer so bili na voljo popolni podatki za 21 udeležencev v skupini zdravih darovalcev in 22 v skupini s placebom. Primarni interes raziskave je bila razlika v oceni po MDS-UPDRS part III (motorična ocena) med izhodiščno vrednostjo in vrednostjo po 12ih mesecih.

Po 12 mesecih je skupina s FMT zdravih darovalcev pokazala povprečno izboljšanje za 5,8 točke (95 % IZ od -11,4 do -0,2) v motorični oceni MDS-UPDRS v primerjavi z izboljšanjem za 2,7 točke (-8,3 do 2,9) pri placebu skupini (p = 0,0235). Neželeni učinki so bili omejeni na prehodne gastrointestinalne težave. Pri 12ih mesecih je prišlo tudi do izboljšanja konstipacije merjenega z hitrostjo prehoda radio-opačnih kroglic v skupini ki je prejela FMT zdravih darovalcev v primerjavi s skupino, ki je prejela avtologno transplantacijo. Vendar pa niso našli statistično značilnih razlik v LEDD (levodopa equivalent daily dose), v drugih delih MDS-UPDRS lestvice, ali drugih kliničnih lestvicah, ki so ocenjevale nemotorične simptome PB. Skupina z FMT zdravih darovalcev je imela slabšo oceno utrujenosti po Parkinson's fatigue scale v primerjavi z avtologno FMT.

Rezultati kažejo, da lahko ena sama presaditev fekalne mikrobiote vodi do blagih, a trajnih izboljšav motoričnih simptomov pri bolnikih v zgodnjem stadiju PB. Zanimivo je, da je bila določena mera motoričnega izboljšanja vidna tudi v placebo skupini, še posebej v prvih mesecih po transplantaciji. Poleg placeba učinka, bi lahko k temu prispevala potencialna sprememba mikrobiote zaradi avtologne transplantacije. Ker avtorji članka ne poročajo o kompoziciji mikrobiote pred in po FMT, nimamo podatka v kakšni meri je ena ali druga transplantacija dejansko spremenila kompozicijo mikrobiote. Raziskovalci sicer niso zaznali izboljšanja ostali ne-motoričnih simptomov, vendar pa v diskusiji izpostavijo, da bi za take analize potrebovali večji vzorec. Mehanizem delovanja FMT pri PB še ni raziskan, zato avtorji zgolj predlagajo hipotezo, da bi lahko do izboljšanja vodile spremembe v sistemskih vnetnih dejavnikih ali pa modulacija transmisije po vagusnem živcu.

Raziskave na večjem številu bolnikov so potrebne za validacijo te raziskave in proučevanje mehanizma. Dodatno ni jasno kakšen učinek bi imela transplantacija blata pri bolj napredovalih bolnikih.

Več si lahko preberete na sledeči povezavi: https://www.thelancet.com/journals/eclinm/article/PIIS2589-5370(24)00142-1/fulltext