Izvid lumbalne punkcije pri GBS
Al-Hakem et al. Neurology, 2023 June
Pripravila: Maja Kojović,specialistka nevrologije
Diagnozo Guillain-Barréjev sindrom (GBS) postavimo na podlagi klinične slike , nevrofizioloških izvidov, in izvidov lumbalne punkcije. Albuminocitološka disociacija (ACD), to je visoka raven beljakovin ob normalnem številu celic v likvorju, je pogosta najdba pri GBS, ki sodi v diagnostične kriterije, vendar stroge definicije ni. Vemo, da so povišane beljakovine v likvorju bolj verjetne pri senzorično-motorični in demielinizacijski varianti GBS, še posebej, če lumbalno punkcijo opravimo pozneje kot v prvih dneh po začetku simptomov.
Študija " CSF Findings in Relation to Clinical Characteristics, Subtype, and Disease Course in Patients With Guillain-Barré Syndrome" je bila izvedena na podlagi podatkov večje Mednarodne študije izida GBS (International GBS Outcome Study) , prospektivne opazovalne študije, v kateri se zbirajo klinični podatki o novo diagnosticiranih bolnikih z GBS, in sicer od začetka bolezni, pa do najmanj enega leta.
V študijo so vključeni podatki prvih 1 500 bolnikov, pri katerih je bila diagnoza GBS potrjena z veljavnimi diagnostičnimi kriteriji in za katere so bilo na voljo podatki likvorske diagnostike. Cilj je bil dodatno raziskati povezave med izvidi lumbalne punkcije, elektrodiagnostičnimi podtipi, stopnjo klinične prizadetosti in kratkoročnim ter dolgoročnim izidom .
V končno analizo je bilo vključeno 1231 bolnikov. Mediana vrednost beljakovin v likvorju je bila 0,67 g/L (IQR 0,41-1,21), mediani čas od začetka simptomov do LP je bil 4 dni (IQR 2-7). Visoke beljakovine so bile prisotne pri 70% bolnikov, in sicer se je verjetnost višala z preteklim časom od začetka mišične šibkosti do LP : do 4 dni, 57 %; > 4 dni, 84 %. Le 52 % bolnikov je imelo povišane beljakovine, če je bila LP opravljena do 3. dneva od začetka simptomov, če pa je LP opravljena 7. dan, pa je visoke beljakovine imelo 86 %. Visoke vrednosti beljakovin v likvorju so bile bolj povezane z demielinizacijskim podtipom in proksimalno ali generalizirano mišično šibkostjo. Bolniki z Miller Fisherjevim sindromom, distalno mišično šibkostjo ter bolniki z normalnimi ali nenapovednimi izvidom EMG, so imeli praviloma nižje vrednosti beljakovin. Glede napovedni vrednosti, so bile visoke vrednosti beljakovin povezane z nezmožnostjo samostojne hoje v 2. tednu in z zmanjšano sposobnostjo teka v 2. in 4. tednu. Nivo beljakovin pa ni bil neodvisen napovedni dejavnik za sposobnost hoje ali teka po 4. tednu , niti za potrebo po mehanski ventilaciji.
Število celic v CSF je bilo: <5 celic pri 1005 bolnikih (83 %), 5 do 49 celic pri 200 bolnikih (16 %) in ≥50 celic pri 13 bolnikih (1 %). Število celic v likvorju ni bilo povezano s časom od začetka simptomov do LP, distribucijo mišične šibkosti , senzoričnimi simptomi ali prizadetostjo možganskih živcev.
KOMENTAR:
Študija je pričakovano potrdila, da je ACD je pogosta najdba pri GBS. Normalne vrednosti beljakovin ne izključujejo diagnoze GBS, posebej če je LP opravljena pred 4. dnevom od začetka simptomov. Visoka raven beljakovin je bolj pogosta pri demielinizacijskem podtipu. Povišano število celic v CSF, sicer redko nad 50 celic/μl, je ( po temeljiti izključitvi alternativnih diagnoz) združljivo z GBS. Pokazali so tudi, da je visoka raven beljakovin likvorju pogosto povezana z zgodnjim hudim potekom bolezni in z demielinizacijskim podtipom.
https://www.neurology.org/doi/10.1212/WNL.0000000000207282