Diferencialna diagnoza tumefaktivnih lezij možganov

Pripravila: Maja Kojović, specialistka nevrologije

Tumefaktivne  lezije možganov so lezije velikosti 2 cm ali več na MRI, ki lahko povzročijo edem in učinek mase. Najpogostejši vzroki so primarni tumorji in zasevki , vendar pa ima do 13% bolnikov z tumefaktivnimi spremembami ne-neoplastične posnemalce. Zamuda  pri hitrem prepoznavanju ne-neoplastičnih vzrokov lahko vodi v povečano obolevnost in smrtnost.

V seriji primerov avtorji  opisujejo 10 bolnikov, ki so se prezantirali z atipičnimi, ne-neoplastičnimi tumorju podobnimi lezijami, pri katerih  MRI možganov ni bil zadosten za opredelitev  in je bila možganska biopsija ključna za pravilno diagnozo in zdravljenje.

Ugotovljene etiologije:

1.        Tumefaktivna lezija pri bolniku z MS na zdravljenju z fingolimodom

2.        Tumefaktivni NMO

3.        MOGAD

4.        Vaskulitis CŽS

5.        Nevro- Behcet

6.        IgG-4 bolezen

7.        Langerhansova histiocitoza

8.        Nevrosarkoidoza

9.        Toksoplazmoza pri imunokompromitiranem bolniku z Waldenstrom makroglobulinemijo

10.  Blastomikoza pri bolniku z  MS in limfopenijo povzoročeno z dimetil-fumaratom

Serija primerov in pregled literature zajemata širok spekter vnetnih in infekcijskih etiologij, ki se lahko kažejo kot tumorju podobne možganske lezije.

Najpogostejša diagnoza je bila demielinizacijska bolezen, med njimi  multipla skleroza in bolezni iz NMO spektra, etiolgiji  dobro odzivni na imunosupresivno zdravljenje. Pri imunsko kompromitiranih  bolnikih ,  so uzrok bile infekcijskih bolezni, kot sta  toksoplazmoza in blastomikoza. Čeprav gre za redke glivične ali parazitske bolezni, le te morajo vedno biti na seznamu diference diagnoze, kjer so ozdravljive!

V opisanih primerih je bil  pristop k biopsiji možganov skoraj samovmeven. Avtoriji podpirajo možgansko biopsijo že v zgodnji fazi  diagnostike  lezij nejasne etiologije, saj patohistološki izvid usmerja pravilno terapijo, medtem ko napačna diagnoza ali empirično zdravljenje lahko poslabšajo osnovno bolezen in  zmanjšo napovednost biopsije.

Čeprav naj bi bila biospija možganov  standardni postopek v klinični praksi, gre za  invazivni postopek, ki ni brez  tveganja. Skorajšnja metaanaliza je ugotovila, da je  mortaliteta možganske biopsije  0,7-4 % ,   morbiditeta pa 3-13 %. Avtorji vendar zaključujejo, da je  v zahtevnih primerih z nenapovedno  slikovno diagnostiko, možganska biopsija vpravičen postopek.

Članek vsebuje tudi koristne tabele diferancialne diagnoze tumojem podobnih lezij.

‍

https://www.neurology.org/doi/10.1212/CPJ.0000000000200182

‍